Stare fotografije na Pivškem

Železniška postaja Pivka

zeležniška

Razglednica iz leta 1913, original hrani Ernest Margon, Pivka

Železniška postaja Pivka je najbolj monumentalna stavba v Pivki, kraju, ki je imel v svoji zgodovini več imen. Najprej je bil Sveti Peter na Pivki (prva omemba leta 1300), pozneje pa Št. Peter na Kranjskem, nato Št. Peter na Notranjskem, Št. Peter na Krasu in Šempeter na Krasu, vse do preimenovanja po politični odločitvi v letu 1952 v Pivko.

Stavba železniške postaje je bila zgrajena ob gradnji južne železnice, ki je povezala Dunaj preko Ljubljane do Trsta. Odločitev o gradnji južne železnice je dunajska vlada sprejela v letu 1841, v petih letih je vlak prisopihal do Celja, leta 1849 v Ljubljano in 1856 do Postojne. Redni promet do Trsta je stekel po uradnem odprtju proge 27. julija 1857, ko je množica Pivčanov ob slovesno okrašenem postajnem poslopju pozdravila številne ugledne osebe, na čelu s cesarjem Francem Jožefom in štirimi nadvojvodami, ki so se s posebnim vlakom uradno prvi popeljali po zadnjem delu južne železnice.
Razglednica, oddana na pošto v Št. Petru na Kranjskem (nemški naziv) oz. Št. Petru na Krasu (slovenski naziv) 29. januarja 1913, nam kaže mogočno postajno zgradbo s cestne strani, kjer teče mimo kolodvora nova reška cesta, stara reška cesta je bila ona skozi Radohovo vas proti Zagorju. Na fotografiji vidimo pražnje oblečene gospode s klobuki in gospo s torbico, morda so ravnokar pripotovali v Šempeter z vlakom, ali pa so imeli opravke na poštnem uradu. V prvem delu stavbe na desni strani je bil namreč še dolga leta poštni urad. Spominjam se: »Kot šestletnega dečka me je soimenjak stric Ernest ob priliki opravkov na pošti »seznanil« s čudom telefonije. Naša sorodnica, ki je delala pri poštnem okencu, me je poklicala in iz govorilnice sem se pogovarjal z njo ter odkrival napredek tehnike. Odkritje, ob katerem se današnji šestletniki muzajo, če ne kar pokajo od smeha.« Iz postajne situacije (avgust 1912) se da ugotoviti, da je postajnemu poslopju prizidan manjši objekt na sredini - acetilensko skladišče. Posebna zanimivost na razglednici je manjša lesena stavba na koncu postajne zgradbe, ki je bila kegljišče (Kegelbahn), ki je vrisano tudi v že omenjeni postajni situaciji, narejeni v času, ko je bila narejena razglednica. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da je tradicija kegljanja v Šempetru – Pivki stara več kot sto let.
Zanimivost razglednice je tudi prisrčno sporočilo pošiljatelja oboževalki v Ljubljano: »Burja se zaganja z vso silo v me. Izročam ji pozdrave, ki naj jih ponese na Vič. Mnogo dolgih dni je še pred mano, na katerih se mi bo zahotelo po snidenju! Živela! Emil«
Ernest Margon

Vse fotografije

Powered by mod LCA